Mladičev se ne dotikajte, saj njihova mama ni daleč!
Vse obiskovalce narave velja v tem obdobju opozoriti, da ravno v teh dneh srne polegajo svoje mladiče in jih, med tem ko iščejo hrano, pustijo same na travniku. Nekateri ljudje zato mislijo, da gre izgubljene oz. osirotele mladiče in jih dobronamerno vzamejo v oskrbo. Ne vedoč, da s tem ne le kršijo predpise, ampak tudi povzročijo nepopravljivo škodo, saj takšnega mladiča, če bi ga kasneje želeli vrniti v naravo, srna zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več. Vsi kmetovalci so naprošeni, da so še posebej previdni pri košnji, saj je tudi ta še vedno vse prevečkrat usodna za nebogljena bitja.
Srne polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. V začetku srne mladiče, dokler jim še niso sposobni slediti, odložijo v visoko travo ali v drugo kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Srnin mladič je v tem času brez vonja in tako pretežno varen pred plenilci in psi. Pred nevarnostjo mladiče varujeta predvsem varovalna obarvanost in močan nagon pritajitve. Čeprav morda mladiček deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini.
Pomembno je, da se mladičev ne dotikamo, saj jim s tem zmanjšamo možnost vrnitve v naravo – če ga po enem dnevu, najkasneje dveh, vrnemo tja, kjer smo ga našli, ga bo srna še sprejela, kasneje nič več. Čeprav takšna žival morda v ujetništvu (kar po naši zakonodaji tako ali tako ni dovoljeno) preživi, pa se večina takih zgodb konča žalostno. Nebogljeno bitje potrebuje predvsem mir, da odraste.
Previdno pri košnji!
Druga nevarnost, ki preti številnim prostoživečim živalim v tem obdobju, pa je košnja. Zaradi košnje lahko nastanejo izjemno velike izgube, ne le mladičev srnjadi, ampak tudi drugih prostoživečih živali. Pokose lahko preprečimo s postavitvijo odvračal in pravilno košnjo. Dan pred košnjo je priporočljivo na travniku postaviti preprosta strašila (npr. vreča od krmil nataknjena na nekajmetrsko palico), namenska svetlobna ali zvočna odvračala. Obstajajo tudi naprave za odkrivanje mladičev, ki se vedno pogosteje uporabljajo. Skoraj zagotovo se bo za žival tragično končala košnja od obrobja proti sredini travnika, saj se prostoživeča žival nagonsko pritaji in zadrži v sredini travnika. Ob tem naj povemo še, da če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, se veliko krme uniči. Če npr. govedo zaužije takšno krmo, lahko pride do celo do pogina.
Pravilna košnja naj se začne v sredini travnika in se nadaljuje proti robu (v krogu od znotraj navzven). Tako se prostoživeča žival umika iz središča proti prostim in varnim površinam. Zlasti pri košnji zadnjih pasov je priporočljiva manjša hitrost in še večja pozornost voznika. Če gre za večji travnik, se lahko površino razdeli, nato pa dele kosi na prej opisan način.
Podatki Lovske zveze Slovenije o evidentiranih pokosih srnjadi
V letu 2013 je bilo 831 pokosov srnjadi, v letu 2012 828, v letu 2011 744, leta 2010 1.046, leta 2009 pa 854. Gre le za evidentirane pokose, število teh pa je gotovo višje od uradne statistike.
Vse kmetovalce vljudno naprošamo, da uporabljajo odvračala in upoštevajo navodila pravilne in prostoživečim živalim prijaznejše košnje. Zaradi spremljanja stanja populacij divjadi, pa jih naprošamo tudi, da lovskim družinam javljajo morebitne nesrečne primere pokosov.
Vir: Lovska zveza Slovenije
Foto: Shutterstock
Članek povezet iz: Pes moj prijatelj